ODPRTI PODATKI POT K BOLJ ODPRTI ZNANOSTI Sociološko srečanje, Maribor 2012JANEZ ŠTEBE IN...
Mednarodne pobude za odprti dostop do podatkov ...
‚Odprti podatki‘ začetek aktivnosti v Sloveniji Vsebina...
Metoda: pristop ‚od spodaj navzgor‘ Vs...
Ugotovitve: Vsebina Glede dokumentiranja, hrambe in dostopa do...
1. Pomembne ovire: ...
2. Pomembne ovire: ...
3. Pomembne ovire: Vse...
4. Pomembne ovire: ...
Kako raziskovalci vidijo odgovornosti in rešitve: V...
Načrtovane bodoče aktivnosti projekta Odprti podatki ...
Načrtovane bodoče aktivnosti projekta Odprti podatki V...
Zakaj odprti dostop? Vsebina Odprti dostop do raziskovalnih ...
Zaključek Vsebina Poroči...
of 14

Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012

Prezentacija je bila predstavljena na Sociološkem srečanju, sekcija znanost, Maribor, 2012
Published on: Mar 4, 2016
Source: www.slideshare.net


Transcripts - Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012

  • 1. ODPRTI PODATKI POT K BOLJ ODPRTI ZNANOSTI Sociološko srečanje, Maribor 2012JANEZ ŠTEBE IN SONJA BEZJAKADP, Univerza v Ljubljani, 2012
  • 2. Mednarodne pobude za odprti dostop do podatkov Vsebina ‚,Načela in usmeritve OECD za dostop do javno financiranih raziskovalnih podatkov‘‘ (2007). večja učinkovitost in boljši izkoristek nacionalnih in globalnega znanstvenega sistema. Pot do tega cilja je boljši dostop do raziskovalnih podatkov:  pomaga maksimizirati raziskovalni potencial novih digitalnih tehnologij in omrežij,  zagotavlja večji izkoristek javnih sredstev vloženih v raziskovanje,  pomeni potencialni vir znanja, ki je potrebno pri soočanju z izzivi, ki pretijo človeštvu. (Načela OECD 2007).Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012
  • 3. ‚Odprti podatki‘ začetek aktivnosti v Sloveniji Vsebina Cilj projekta Odprti podatki je pripraviti predlog strategij in politik, katerih namen je vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji. Vprašanje kdaj, v katerih primerih in kako odpreti raziskovalne podatke. Načelo fleksibilnosti: potrebno upoštevati raznolikost različnih ravni in področij (OECD)Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012
  • 4. Metoda: pristop ‚od spodaj navzgor‘ Vsebina • 22 polstrukturiranih intervjujev, • raziskovalci, knjižničarji in predstojniki raziskovalnih ustanov oziroma oddelkov, • fizika, biologija, gradbeništvo, zgodovina, glasba, jezikoslovje, ar heologija, ekonomija, socialno delo, antropologija, medicina …  numerični podatki, meritve,  popisi prebivalstva,  rezultati numeričnih modelov,  bibliografske podatkovne zbirke,  ekonomski modeli,  zvočni zapisi,  anketni podatki,  video,  intervjuji,  programska oprema,  dnevniški zapisi,  strojna oprema,  delovna poročila,  aplikacije,  slike,  spektri,  grafi,  senzogrami,  risbe,  lidarski podatki,  besede (besedilni korpus),  herbariji,  pisna gradiva,  zbirke živali,  statistični letopisi,  vzorci tkiv.Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012
  • 5. Ugotovitve: Vsebina Glede dokumentiranja, hrambe in dostopa do podatkov imajo:  raziskovalci različne navade in poglede,  ustanove neenotna pravila in prakse. Toda pogosto imajo identične probleme. V intervjujih smo jih identificirali s pomočjo življenjskega kroga podatkov‘Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012
  • 6. 1. Pomembne ovire: Vsebina Ni politik in strategij glede upravljanja s podatki Raziskovalci in ustanove pogosto nimajo standardiziranih postopkov dokumentiranja. Kot hiša nimamo nekega enotnega predpisa o tem, na kakšen način bi moral vsak raziskovalec Glede shranjevanja oziroma arhiviranja hraniti in dokumentirati svoje izvorne digitalnega gradiva ravnamo po lastni podatke. To je bolj stvar neke presoji, vendar bi si želeli uradnih priporočil metodike, metodologije dela, kot se je je in navodil, ki bi urejala to področje. raziskovalec navadil v času sodelovanja s svojim (raziskovalec s področja mentorjem in priprave doktorata. (raziskovalec s arheologije, NO14) področja naravoslovnih ved, NO3)Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012
  • 7. 2. Pomembne ovire: Vsebina Ni kulture deljenja podatkov Raziskovalci samovoljno odločajo kdaj, komu in zakaj bodo dali podatke, če sploh. Po principu lastništva. Ja, majčkeno smo ljubosumni. To smo mi delali, za to smo porabili toliko in toliko ur in svojega dragocenega razuma in se nam zdi škoda to nekomu zastonj dati. Čeprav po drugi strani smo pa dobili plačano, to je le končni produkt projektov, ki so nam jih plačali. (znanstvenik s področja favnistike jamskih nevretenčarjev, NO22) V obstoječih razmerah raziskovalci niso naklonjeni deljenju podatkov. Če želimo dobiti podatke od SURS-a, ki je plačan, da samo to dela, moramo plačati. Sedaj imam ravno en CRP, kjer delamo s podatki s področja trga dela. Vsi materialni stroški bodo šli za to, da plačamo dostop do mikro podatkov na SURS-u, pa upam, da bo zadostovalo. In če se ne morejo zmeniti na državni ravni, da bi državni uslužbenci to počeli, ki so že tako ali tako plačani, ne vem, zakaj bi jaz to dala, ki porabim 150 % svojega prostega časa, da te stvari urejam in delam. Problem je v sistemu, sistem je narobe postavljen. (Polona Domadenik, znanstvenica s področja ekonomije)Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012
  • 8. 3. Pomembne ovire: Vsebina Pravni vidiki Odprti dostop odpira vrsto pravnih vprašanj: • avtorske pravice, • zasebnost, anonimnost, • etika, • zlorabe (kraja, napačna interpretacija) … Primer s področja zgodovine: Z ARRS-jem ne pridemo skupaj, ker v bistvu ARRS spodbuja k digitalizaciji in seveda k spletni objavi, ne vidi pa problemov v ozadju, ne nazadnje tistega fizičnega dela, zbiranja soglasij. Imamo nek manjši nabor stvari, ki so avtorsko pravno še sporne in to urejamo, ampak ARRS bi moral tudi tukaj narediti korak naproti k temu. Ali pa JAK, da z nekim uredništvom sklene pogodbe na ta način, da se potem na primer avtor ali odreče ali kako drugače. (znanstvenik s področja zgodovine, NO10) V strahu pred kršitvami ali zlorabami se raziskovalci največkrat vedejo restriktivno.Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012
  • 9. 4. Pomembne ovire: VsebinaNeenako razvita podatkovna infrastruktura instoritve• Naravoslovci in družboslovci so pogosteje vključeni v mednarodne podatkovne kroge, poznajo repozitorije, protokole, omejitve in prednosti dostopa. Mednarodne podatkovne storitve: Slovenski repozitorij: • GenBank, • Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) • UniProt, • Protein Data Bank, • Amadeus, • ZACAT, • ESS, • Eurostat, … • Zlasti na področjih, ki so nacionalno zamejena, se zametki podatkovnih storitev šele pojavljajo: • Arzenal, Virtualna zakladnica nacionalne dediščine, ZRC SAZU • DEDI, Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, • SI-story, Zgodovina Slovenije, • Slovensko leposlovje na spletu, • SIDIH, Digitalna infrastruktura za humanistiko in umetnost, • Inštitut za biomedicinsko informatiko (IBMI) • Glasbenonarodopisni inštitut, • ARKAS, Arheološki kataster Slovenije • …
  • 10. Kako raziskovalci vidijo odgovornosti in rešitve: Vsebina • potreba po skupni politiki, • potreba po skupnem, a diferenciranem sistemu dokumentiranja, hrambe in dostopa do podatkov. • pričakujejo razumno rešitev brez dodatnih, nepotrebnih bremenitev raziskovalcev: - zagotavljanje dostopa naj bo pogodbena obveza, upravljanje s podatki pa del projektne dokumentacije, - ustrezno strokovno in finančno ovrednotenje podatkovnih virov.Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012
  • 11. Načrtovane bodoče aktivnosti projekta Odprti podatki Vsebina Spodbuditi raziskovalno skupnost : - k deljenju podatkov, - upravljanje s podatki naj postane del strokovnega izobraževanja vsakega raziskovalca, - k oblikovanju novih poklicev: podatkovni znanstvenik, podatkovni znanstveni knjižničar, - k medpodročnemu povezovanju, kjer že obstajajo dobre izkušnje in zgledi, - razpravi o ustreznem vrednotenju podatkov (princip znanstvenih objav je ena od možnosti), - …Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012
  • 12. Načrtovane bodoče aktivnosti projekta Odprti podatki Vsebina Spodbuditi politike in financerje, da bodo: - zahtevali in upoštevali načrtovanje upravljanja s podatki, - obstoječi neformalni sistem, po katerem konkurenčne prednosti izvirajo iz monopoliziranja in restriktivnega ravnanja s podatki, nadomestili z odprtim dostopomNaslov/namen, 2012
  • 13. Zakaj odprti dostop? Vsebina Odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ker: • poveča se kakovost in količina spoznanj za isto ceno, • omogočijo se povezave prej ločenih podatkovnih virov, • spodbuja se dialog med raziskovalci, • poveča se kakovost podatkov, saj morajo biti ustrezno dokumentirani in verificirani …Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012
  • 14. Zaključek Vsebina Poročilo: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Dostopno prek: http://adp.fdv.uni-lj.si/o_arhivu/publikacije/odpp10_opis_stanja/Odprti podatki pot k bolj odprti znanosti, 2012

Related Documents