Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji mag. Robert Otorepec, podpredsednik Celje, 17. september 2012
Nekaj dejstev:- fotovoltaika s 1. 7. 2012 ni več najdražji obnovljivi vir energije v Sloveniji(sončne elektrarne 0,1316 EU...
Prepričanje, da so vzrok za strmo rast investicij v sončne elektrarne v zadnjihdveh letih previsoke podpore in posledično ...
Sončno elektrarno je moč postaviti praktično povsod v Sloveniji, pri vseh ostalihOVE pa se poleg administrativnih in birok...
Dejstvo je torej, da je fotovoltaika, čeprav pri nekaterih najbolj “nebodigatreba”OVE, praktično edini OVE, ki je sposoben...
Glavni očitek sončnim elektrarnah danes je tudi, da ogrožajo podporno shemo inda je zato potrebno njihovo rast zmanjšati a...
Danes povprečno slovensko gospodinjstvo za prispevek za vse OVE plačuje cca. 1EUR na mesec, ta prispevek pa je bil junija ...
Glavna razloga, da so v sončne elektrarne na individualnih hišah praktično nesplača investirati, sta dva:-neustrezna metod...
V Sloveniji so se v zadnjih letih gradile v glavnem večje sončne elektrarne, sajsončne elektrarne do 20 kW predstavljajo m...
Predlogi ZSFI Direktoratu za energijo1. Sprememba velikostnih razredov fotovoltaičnihnapravSpremembo velikostnih razredov ...
4. Določitev jasnih pravil za nižanje višine podpor zanaslednja tri letaV prihodnje ne bo več tako hitrih in nepričakovani...
Združenje slovenskefotovoltaične industrije Gospodarsko interesno združenje Kidričeva ulica 25, 3000 Celje T: 082 80...
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
of 14

Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji

Konferenca Združenja slovenske fotovoltaične industrije 2012
Published on: Mar 3, 2016
Source: www.slideshare.net


Transcripts - Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji

  • 1. Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji mag. Robert Otorepec, podpredsednik Celje, 17. september 2012
  • 2. Nekaj dejstev:- fotovoltaika s 1. 7. 2012 ni več najdražji obnovljivi vir energije v Sloveniji(sončne elektrarne 0,1316 EUR/kWh, biomasa 0,1955 EUR/kWh)- fotovoltaika je edini obnovljivi vir energije (in tudi edini vir energije nasploh), kimu v zadnjih letih cena pada (in to celo zelo strmo pada)- fotovoltaika bo po vsej verjetnosti v roku 3 do 5 let prvi OVE v Sloveniji, ki ne bopotreboval več podpor
  • 3. Prepričanje, da so vzrok za strmo rast investicij v sončne elektrarne v zadnjihdveh letih previsoke podpore in posledično previsoki donosi investitorjev, jenapačno.Za vse ostale OVE se pri izračunavanju podpor predpostavlja, do morajo dosegati20 % stopnjo donosnosti na vložena lastna sredstva, za fotovoltaiko pa le 6 %stopnja donosnosti na vložena lastna sredstva, ker naj bi bila fotovoltaikanajdražji OVE, kar pa danes že ne velja več.Razlog za strmo rast investicij v sončne elektrarne je v tem, da smo uspeli na tempodročju odpraviti kar nekaj nesmiselnih administrativnih ovir in je zato močsončno elektrarno zgraditi v nekaj mesecih po odločitvi za investicijo, pri malihidroelektrarni pa to v povprečju traja 7 let. Kakšne težave so imeli in še vednoimajo investitorji v vetrne elektrarne, verjetno ni potrebno razlagati.
  • 4. Sončno elektrarno je moč postaviti praktično povsod v Sloveniji, pri vseh ostalihOVE pa se poleg administrativnih in birokratskih ovir srečujemo še z naravnimiovirami:- vodotoki za hidroelektrarne so omejeni, vse več je sušnih obdobij- za ekonomsko upravičeno izkoriščanje vetra je primernih le nekaj področij vSloveniji- za izkoriščanje geotermalne energije prava tehnologija še ni na voljo in zopetgre za geografsko omejene lokacije- biomasa je postala najdražji OVE, s povečevanjem izkoriščanja biomasa pa bocena goriva le še rasla- tudi cena goriva za bioplinarne bo s povečevanjem števila bioplinarn rasla,poleg tega pa se danes za gorivo v bioplinarnah še vedno v veliki meri uporabljajokulturne rastline, ki so hrana za ljudi in živali
  • 5. Dejstvo je torej, da je fotovoltaika, čeprav pri nekaterih najbolj “nebodigatreba”OVE, praktično edini OVE, ki je sposoben še nadaljnje hitre rasti v naslednjih letih.Še pomembnejši pa je podatek, da za ta vir energije ne bomo potrebovalinobenih državnih kreditov in poroštev, ampak v sončne elektrarne investirajoskoraj izključno zasebno investitorji.
  • 6. Glavni očitek sončnim elektrarnah danes je tudi, da ogrožajo podporno shemo inda je zato potrebno njihovo rast zmanjšati ali ustaviti.Res je, da bo v letošnjem in še nekaj naslednjih letih največji delež sredstev zapodpore izplačan investitorjem v sončne elektrarne. Zakaj so tako hitro rasleravno investicije v sončne elektrarne smo že pojasnili.Bo pa za nove sončne elektrarne postavljene v naslednjih letih potrebnonameniti nižjo podporo kot za ostale OVE, v roku 3 do 5 let pa nove sončneelektrarne sploh ne bodo več potrebovale podpore.
  • 7. Danes povprečno slovensko gospodinjstvo za prispevek za vse OVE plačuje cca. 1EUR na mesec, ta prispevek pa je bil junija 2011 celo znižan za 44 %.Za primerjavo lahko povemo, da v Nemčiji sredstva za OVE na 1 kWh znašajopribližno 0,04 EUR, kar preračunano porabo povprečnega nemškegagospodinjstva znese cca. 10 EUR na mesec.
  • 8. Glavna razloga, da so v sončne elektrarne na individualnih hišah praktično nesplača investirati, sta dva:-neustrezna metodologija za izračun podpor ( višina podpore je ena za vseelektrarne do velikosti 50 kW, zaradi ekonomije obsega pa je sončna elektrarnavelikosti 49 kW na 1 W cca. 40 % dražja kot 5 ali 10 kW elektrarna)- stroški priklopa na omrežje in urejanje dokumentacije so skoraj enaki prielektrarni velikosti 3 kW ali pri elektrarni velikosti 999 kW. Ti stroški znašajo cca.4.000 do 5.000 EUR, kar 3 kW sončno elektrarno podraži za več kot 50 %, pri999 kW elektrarni pa ti stroški elektrarno podražijo le za 0,4 %.
  • 9. V Sloveniji so se v zadnjih letih gradile v glavnem večje sončne elektrarne, sajsončne elektrarne do 20 kW predstavljajo manj kot 5 % inštalirane moči sončnihelektrarn v Sloveniji, medtem ko v nekaterih drugih državah prevladujejo.Z novimi višinami podpor, ki so bile sprejete 1. julija letos, pa so investicije v temale sončne elektrarne pod 20 % postale povsem nedonosne.V ZSFI menimo, da to ni prav, saj prispevek za OVE plačujemo vsi porabnikielektrične energije v Sloveniji, zato bi bilo potrebno omogočiti, da bi se izplačalatudi gradnja sončnih elektrarn na individualnih hišah. V tem trenutku je namrečtako, da lahko v sončne elektrarne investirajo le tisti, ki razpolagajo z velikipovršinami streh in seveda tudi z veliko finančnimi sredstvi, kar pa ni v redu.
  • 10. Predlogi ZSFI Direktoratu za energijo1. Sprememba velikostnih razredov fotovoltaičnihnapravSpremembo velikostnih razredov fotovoltačnih proizvodnih naprav v sledečerazrede:• do 20 kW• nad 20 do 50 kW• nad 50 do 300 kW• nad 300 do 1 MW2. Sprememba še nekaterih ostalih postavk v metodologijo, ki so se v treh letihtako spremenile, da danes ne ustrezajo več dejanskemu stanju3. Poenostavitev postopkov in znižanje stroškov priključitve za najmanjše sončneelektrarne do 20 kW
  • 11. 4. Določitev jasnih pravil za nižanje višine podpor zanaslednja tri letaV prihodnje ne bo več tako hitrih in nepričakovanih padcev cen fotovoltaičnihpanelov in s tem sončnih elektrarn, kot se je to dogajalo v zadnjih treh letih.Višine podpor za sončne elektrarne so se v zadnjem času spreminjale vsakih 6mesecev, s tem da so nove višine podpor bile znane šele 1 mesec preduveljavitvijo.Sedaj pa je možno in potrebno višino odkupnih cen določiti za daljše časovnoobdobje. S tem, ko bodo investitorji, banke, izvajalci, elektro distribucije in vsiostali vpleteni vedeli, kaj jih čaka vsaj za leto ali dve naprej, bo vsem lažje, po tudirast investicij v sončne elektrarne bo postala bolj enakomerna in predvidljiva.
  • 12. Združenje slovenskefotovoltaične industrije Gospodarsko interesno združenje Kidričeva ulica 25, 3000 Celje T: 082 802 182; F: 082 802 183 I: www.zsfi.si; E: info@zsfi.si

Related Documents