Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, str. 66-71 ...
Kdaj so podatki določanja depozita fitofarmacevtskega sredstva res povedni? 67fitofarmacevtskega sredstva...
68 Milica KAČ, Simona GOLHLEB, Iztok Jože KOŠIR2.4 Določanje listne površinePovršino določene mase listov ugotavljamo po...
Kdaj so podatki določanja depozita fitofarmacevtskega sredstva res povedni? 69teoreti...
70 Milica KAČ, Simona GOLHLEB, Iztok Jože KOŠIR4 SKLEPIPraviloma sta posamezna raziskava oziroma posamezen poljski pos...
Kdaj so podatki določanja depozita fitofarmacevtskega sredstva res povedni? 71Za realno oceno vsake metod...
of 6

Nanos ffs kac_03

Published on: Mar 3, 2016
Source: www.slideshare.net


Transcripts - Nanos ffs kac_03

  • 1. Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, str. 66-71 Zreče, 4. – 6. marec 2003 KDAJ SO PODATKI DOLOČANJA DEPOZITA FITOFARMACEVTSKEGA SREDSTVA RES POVEDNI? Milica KAČ1, Simona GOLHLEB2, Iztok Jože KOŠIR3 1 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Žalec 1,2,3 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Ljubljana IZVLEČEKPrispevek kritično ocenjuje različne tehnike določanja depozita, njihove prednosti in slabosti terpoglobljeno predvsem natančnost končnega rezultata, ki jo določajo negotovosti v vsaki fazipostopka določanja depozita. Določanje depozita z dodajanjem tracerja v pršilno brozgo je pokemijski analizi enostavno, ne daje pa podatkov o obstojnosti nanosa. Direktno določanje aktivnesnovi je tako po določanju nanosa kot glede podatkov o njegovi obstojnosti zadovoljivo, je papraviloma tehnično zahtevnejše in zaradi velikega števila potrebnih meritev precej drago.Ključne besede: depozit fitofarmacevtska sredstva, vrednotenje določanja depozita, negotovost meritve, negotovost rezultata, sledilec ABSTRACT POWER AND PITFALLS OF DEPOSIT MEASUREMENTS OF PHYTOPHARMACEUTICALSThe contribution gives a critical overview of various techniques for measuring the deposit ofphytopharmacetically active substances, their advantages and disadvantages as well as an indepth analysis about the (un)certainty of the final result, which is determined by the errorscommited in each step of the procedure performed. Determinig the deposit by adding a tracer tothe spraying broth is chemically relatively simple, but gives no results on the deposit stability. Directdetermination of the active substance gives reliable results on deposit as well as on its stability but,on the other hand, it is technically more demanding and becomes rather expensive as manymeasurements are required to give satisfactory final results.Key words: deposit of phytopharmaceuticals, evaluation of deposit determination, uncertainty of measurements, uncertainty of results, tracer1 UVODVrednost izmerjenega podatka ni samo rezultat meritve sam po sebi, ampak tudipoznavanje negotovosti, s katero moramo računati, ko določeno vrednost interpretiramo.Zavestno upoštevanje tega dejstva je še posebno pomembno pri obravnavanju rezultatovmeritev, ki so odvisni od mnogih dejavnikov, o katerih pogosto ni mogoče imeti natančnekvantitativne predstave.V praksi se pogosto srečujemo s problemi neučinkovitega varstva rastlin, ki ga kar prehitropripišemo bodisi slabi izbiri fitofarmacevtskega sredstva, odpornosti povzročitelja boleznibolezni in/ali škodljivca na uporabljeno fitofarmacevtsko sredstvo, le redko pa se kritičnovprašamo o ustreznosti aplikacije in o optimalni uporabi fitofarmacevtskega sredstva.Da bi lahko optimalno ocenili nanos fitofarmacevtskega sredstva glede na tehničneparametre aplikacije in na stanje v nasadu, je pogosto nujno določiti depozit1 doc. dr.2 univ. dipl. inž. agr.3 dr.
  • 2. Kdaj so podatki določanja depozita fitofarmacevtskega sredstva res povedni? 67fitofarmacevtskega sredstva, torej količino nanesenega fitofarmacevtskega sredstva napovršinsko enoto tretirane rastline. Pri tem so glede na predmet raziskave, kakor tudi gledena razpoložljiva sredstva in čas na voljo najrazličnejše metode (Salyani, 2000).Uporabljamo predvsem različne dovolj občutljive načine kemijskega določanje aktivnesnovi v fitofarmacevtskem sredstvu oziroma sledilca, ki smo ga primešali škropilni(pršilni) brozgi. Naneseno količino teh snovi določimo posredno z merjenjemkoncentracije aktivne snovi ali sledilca v ekstraktih fitofarmacetskega sredstva s primernihkolektorjev. Kolektorji so lahko naravni (listi rastlin) ali umetni (papirnati lističi, površineiz umetnih mas), analizirana spojina v ekstraktu pa je lahko direktno aktivna snov oziromakakšna druga sestavina fitofarmacevtskega sredstva ali pa sledilec (tracer), ki smo gaposebej za analizo primešali pršilni brozgi (fluorescentno barvilo, kelati kovinskih ionov)(Murray et al., 2000).Pri omenjenih določitvah nas zanima predvsem količina aktivne snovi oziromafitofarmacevtskega pripravka na enoto površine tretirane rastline, pogosto pa je pomembnatudi pokrovnost nanosa, tj. delež površine, ki smo jo pri tretiranju prekrili oz. omočili spršilno brozno. Pri študiju tega parametra pa so image analysis (analiza slike, slikovnaanaliza) aplikacije na umetnih kolektorjih, ki so občutljivi za vodo (water sensitive papers)(Chiu-Hsiang et al., 1999) in druge oroševalne tehnike umetnih kolektorjev z barvnimireagenti (Kohlmann in Heindl, 1977) gotovo "methods of choice".2 MATERIALI IN METODE2.1 Semikvantitativna določitev depozita (bakrovi ioni) po oroševanju kolektorjev z barvnim reagentom (Kohlmann in Heindl, 1977 in tam citirana literatura)Na testne rastline ali na druge površine, kjer hočemo določati depozit, pritrdimo primerno velikelističe kromatografskega, filtrirnega ali drugačnega papirja, ki dobro vpija tekočino. Po pršenjuposušene liste orosimo z oroševalnim reagentom, v primeru fitofarmacevtskih sredstev, kivsebujejo bakrove spojine, lahko uporabimo 0,5 % etanolno raztopino rubeana. Depozit na lističihsemikvantitativno ocenimo s pomočjo skale po Kohlmannu.2.2 Kvantitativna določitev depozita z atomsko absorbcijsko spektroskopijo (Kohlmann in Heindl, 1977 in tam citirana literatura)Testne rastline ali druge površine, kjer hočemo določati depozit, opremimo s papirnimi lističi kot prisemikvantitativnem določanju (2.1.). Po pršenju s posušenih kolektorjev kvantitativno speremobakrove ione z 0,05 molarno raztopino natrijeve soli etilendiamintetraocetne kisline (EDTA) innjihovo koncentracijo določimo z atomsko absorpcijsko spektrometrijo. Podobno kot prifluorofotometričnem določanju depozita (2.3) lahko z atomsko absorpcijo določamo depozit tudi nalistih tretiranih rastlin.2.3 Fluorofotometrična kvantitativna določitev depozita (helios kot sledilec) (Ciba-Geigy, 1986)Škropilni brozgi primešamo uvitex (10 % komercialno dostopna raztopina heliosa). Po pršenjuvzorčimo liste tretiranih rastlin. Ti se morajo pred vzorčenjem posušiti, do meritev jih spravimo vneprozornih vrečah. Tracer kvantitativno speremo z listov s tetraklorometanom in v ekstraktufluorofotometrično določimo koncentracijo heliosa. Podobno kot pri kvantitativnem določevanjubakra z atomsko absorpcijo (2.2) lahko fluorofotometrično določamo depozit tudi na umetnihkolektorjih.
  • 3. 68 Milica KAČ, Simona GOLHLEB, Iztok Jože KOŠIR2.4 Določanje listne površinePovršino določene mase listov ugotavljamo po metodi listnih kontur na dovolj velikemreprezentativnem vzorcu zelenih listov. Pri hmelju se je izkazalo, da dajo ponovljive rezultate šelevzorci, ki zajemajo več kot 500 listov.3 REZULTATI IN RAZPRAVAČe kratko povzamemo nekatere najočitnejše tehnične in praktične prednosti in slabostiposameznih metod (Kač, 1993), ugotavljamo, da imajo načini, pri katerih določamodepozit neposredno z listov rastlin to prednost, da so praviloma manj zamudni, saj seizognemo tako pripravi kolektorjev, kot nameščanju le-teh po tretirani površini. Tudivzorčenje po aplikaciji je enostavnejše. Predvsem pa moramo upoštevati, da je depozit natakih naravnih kolektorjih, ki pršilne brozge ne vpijajo, po definiciji enak kot na tretiranirastlini. Na umetnih kolektorjih pa lahko ostane tudi več brozge kot na enaki površinizelenega lista, odvisno od vremenskih razmer in predvsem od uporabljene količine vode(Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, še neobjavljeni rezultati).Uporaba umetnih kolektorjev ima to prednost, da je površina, na kateri določamo depozittočno znana in definirana. Če namreč določamo to površino posredno iz mase listov, jepovršina določene mase lisov zelo odvisna od razvojnega stadija listov in(ne)reprezentativnost vzorca listov, iz katerega smo določili površino, lahko pomeni levjidelež pri merilni negotovosti končnega rezultata (Kač, 1993; Kač in Kač 1993).Semikvantitativno ocenjevanje depozita na umetnih kolektorjih po oroševanju z barvnimreagentom je glede na laboratorijski del analize enostavno in priročno, rezultati so zelonazorni. Ocenjevanje pa je subjektivno in razlike v intenzivnosti obarvanja v primerih, koje obarvana celotna površina lista, so majhne, če jih primerjamo s kvantitativnimimetodami (Kač, 1982). Metoda je nazorna in uporabna predvsem tedaj, ko bi radi hitroocenili, če smo s pršenjem dosegli tudi bolj oddaljene dele rastlin.Ponovljivost posameznih faz fluorofotometrične določitve depozita je zelo različna in temuprimerno različne faze dela prispevajo različno pomemben delež pri končni merilninegotovosti (Kač in Kač, 1993). Tako smo določili, da je pri terenskem delu ponovljivostmeritev s prenosnim fluorofotometrom ± 2,5 %, nelinearnost odvisnosti signala odkoncentracije tracerja pomeni dodarnih ± 10% pri merilni negotovosti končnega rezultata,določitev koncentracije vzorcev z zelo majhno vsebnostjo heliosa (ekstrapolacija daleč odpriporočenih koncentracijskih območij) pa da lahko tudi dvakrat prevelik rezultat (relativnanapaka do 200 %). Ponovljivost določitve depozita znotraj homogenega vzorca je obprimerni velikosti vzorca ± 10 %. Torej lahko povzamemo, da moramo celo ob zelopazljivem delu in ob številnih ponovitvah računati z napako določitve ± 15 %, priobičajnem rutinskem delu pa se le-ta lahko poveča tudi do ± 25 %.Očitno je, da so merilne negotovosti glede na naravo vzorcev precejšnje. Navidezno jasnerazlike med obravnavanji so torej lahko v marsikaterem primeru kljub jasnim trendomstatistično nesignifikantne.Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec se z vprašanji optimalne aplikacijefitofarmacevstkih sredstev ukvarjamo že vse od ustanovitve Inštituta, predvsem v okviruOddelka za varstvo rastlin, zadnjih dvajset let pa se posvečamo tudi nekaterim bolj
  • 4. Kdaj so podatki določanja depozita fitofarmacevtskega sredstva res povedni? 69teoretičnim vprašanjem v zvezi s primerljivostjo rezultatov različnih metod in z merilniminegotovostmi določanje depozitafitofarmacevtskih sredstev.Poleti leta 2002 smo na 3,5 ha vinograda opravili makroposkus z bločno zasnovo v štirihponovitvah (slika 1), v katerem smo primerjali depozit različnih bakrovih pripravkov nalistih vinske trte po tretiranjih proti peronospori vinske trte. V poskus je bilo vključenihsedem različnih obravnavanj v štirih ponovitvah (podrobnosti so razvidne iz slike 1). Zakomentiranje rezultatov v smislu tega prispevka ni pomembno niti to, katera sredstva sobila uporabljana, niti to, v čem se posamezna obravnavanja razlikovala, zato poskus v temsmislu ni opisan. Preglednica 1 podaja rezultate določanja depozita na listih vinske trteneposredno pred vsakim od treh tretiranj in neposredno po vsakem tretiranju. Merili smovsebnost bakrovih ionov v raztopini, ki smo jo dobili s spiranjem fitofarmacevtskegasredstva z zelenih listov, podobno kot je opisano v razdelku 2.2.Rezultati so pregledno podani na sliki 2, za katero bi na prvi pogled rekli, da jasno kažerazlike med obravnavanji. Če pa natančneje pogledamo še sliko 3, kjer so podane levrednosti za obravnavanji, ki se najbolj razlikujeta, vendar to pot tudi z intervalom merilnenegotovosti vred, postane takoj jasno, da brez temeljite statistične analize razultatov ne bomogoče oceniti kot statististično signifikantno različne.1 6 2 5 3 4 7 2 5 3 4 1 6 7 3 4 1 6 2 5 7 4 3 5 2 1 6 7 1. ponovitev 2. ponovitev 3. ponovitev 4. ponovitevSlika 1: Shema makroposkusa, sedmih obravnavanj v štirih ponovitvahFigure 1: The scheme of the field trial, seven treatments in four repetitionsPreglednica 1: Depozit bakrovih ionov na listih vinske trte (μg Cu / cm2 površine) pred vsakim tretiranjem in po njemTable 1: Deposit of Cu ions on the vine leaves (μg Cu / cm2 of leaf surface) before and after each treatmentObrav- 1. tretiranje 2. tretiranje 3. tretiranjenavanje (μg Cu / cm2 površine) (μg Cu / cm2 površine) (μg Cu / cm2 površine) pred po pred po pred po1 2,25±1,03 7,75±1,50 4,65±1,15 9,50±2,11 5,37±1,17 10,69±2,282 1,86±0,74 6,95±1,46 4,68±1,13 9,40±2,36 5,02±1,42 8,53±1,973 1,86±0,65 5,49±1,05 3,37±0,80 5,39±1,12 4,01±1,04 8,06±1,694 1,93±0,46 7,94±1,77 4,53±1,32 9,57±2,18 5,15±1,26 9,55±2,325 1,90±0,58 3,84±0,81 2,03±0,40 5,64±1,24 3,54±0,92 7,08±1,406 1,83±0,49 4,80±0,93 2,23±0,42 7,25±1,58 3,07±0,76 7,64±1,617 1,42±0,28 5,05±1,65 2,70±0,69 8,09±1,76 4,70±1,38 9,85±1,89
  • 5. 70 Milica KAČ, Simona GOLHLEB, Iztok Jože KOŠIR4 SKLEPIPraviloma sta posamezna raziskava oziroma posamezen poljski poskus določanja depozitazasnovana tako, da dasta čim boljši in čim bolj nedvoumen odgovor na aktualno, dobrodefinirano praktično vprašanje. Katero sredstvo se rastlin bolje oprime? Pri katerem načinuaplikacije je nanos sredstva boljši? Manj pozornosti posvečajo take strogo usmerjenestrokovne študije vprašanjem primerljivosti metod in smiselni povezavi rezulatov različnihštudij. Depozit Cu na zelenih listih (µg Cu na cm listne površine) 12 1 2 3 10 4 5 2 6 8 7 6 4 2 0 0 5 10 15 20 25 30 Trajanje poskusa v dnevihSlika 2: Depozit bakrovih ionov na listih vinske trte (μg Cu / cm2 površine) pred vsakim tretiranjem in po njem (časovna os so dnevi od začetka poskusa).Figure 2: Deposit of Cu ions on the vine leaves (μg Cu / cm2 of leaf surface) before and after each treatment (time is given as days from the beginning of the field trial). Depozit Cu na zelenih listih (µg Cu na cm listne površine) 14 1 12 ¶ 6 z označeno merilno negotovostjo 10 2 8 6 4 2 0 0 5 10 15 20 25 30 Trajanje poskusa v dnevihSlika 3: Ekstremne vrednosti obravnavanj na sliki 2, dodane so vrednosti za merilne negotovosti.Figure 3: Minima and maxima of the treatments given in Fig. 2, data for the uncertainties of each value are added
  • 6. Kdaj so podatki določanja depozita fitofarmacevtskega sredstva res povedni? 71Za realno oceno vsake metode bi morali v čim bolj enakih razmerah v nekajkratnihponovitvah določiti depozit na različne načine in potem opazovanja primerjati še zrazličnimi drugimi – tudi biotičnimi – poskusi. Tako obsežne študije so tehnično inčasovno zelo zahtevne, zato je toliko bolj pomembno, da so tudi tisti poljski poskusi, skaterimi rešujemo aktualna strokovna vprašanja izvedeni metodološko kar se daneoporečno in čim natančneje dokumentirani, da jih je mogoče vsaj referenčno inprimerjalno vključiti v druge sorodne raziskave. V tej zvezi ima upoštevanje merilnenegotovosti in s tem realistične napake vsake posamezne meritve in končnega rezultatagotovo pomembno mesto.5 ZAHVALAPrispevek zajema raziskovalno in strokovno delo, ki na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo vŽalcu poteka že kar nekaj let. V raziskave je bilo zajetih več projektov, ki so jih finančno podprlarazlična ministrstva in druge vladne ustanove. Sodelovali smo tudi z mnogimi naročniki izgospodarstva, v zvezi z omenjenim poskusom predvsem s Syngento AG (Basel) in Cinkarno Celje.Posebna zahvala gre posestvu Zlati grič iz Slovenskih Konjic, kjer so nam omogočili izvedboposkusa. Prisrčna hvala tudi vsem vsem, ki so nam pri izvedbi poskusa kakorkoli pomagali.6 LITERATURAChiu-Hsiang, W., Lee-Fang, F., Liang-Lien, S.,Chiu, H. W., Lee, F. F., Liang, L. S. 1999. Using image processing technique to measure spray coverage. Journal of Agricultural Research of China, 48, 4:96-110.Ciba-Geigy, 1986. The portable fluorometer PFM 2 and the fluorescent tracer method for quick determination of the spray deposits. Recommendations for application.Kač, M. 1982. Dejavniki, ki vplivajo na količino in razporeditev depozita fitofarmacevtskih sredstev na hmeljnih rastlinah pri pršenju. V. Jugoslovanski simpozij za hmeljarstvo, Žalec, 1982: 287- 308.Kač, M. 1993. Comparison of various methods for determination of the deposit of pesticides on leaves of the treated plants. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 61, 199-204.Kač, M., Kač, M. 1993. Über Wiederholbarkeit und Genauigkeit einzelner Phasen der fluorophotometrischen Belagsbestimmung der Pflanzenschutzmittel an Hopfenpflanzen, Gesunde Pflanzen, 45, 21-25.Kohlmann, J., Heindl., M. 1977. Einfluß der Applikationstechnik auf Qualität und Quantität der Spritzbeläge am Hopfen. XXV. Internationaler Hopfenbaukongress, Yakima, August 1977, 69- 85.Murray, R. A., Cross, J. V., Ridout, M. S. 2000. The measurement of multiple spray deposits by sequential application of metal chelate tracers. Annals of Applied Biology, 137, 3: 245-252.Salyani, M. 2000. Methodologies for assessment of spray deposition in orchard applications. 2000 ASAE Annual International Meeting, Milwaukee, Wisconsin, USA, 9.-12. julij 2000, 1-11, ASAE Paper No. 001031.

Related Documents